ČEBELARJENJE V NAKLADNEM PANJU Z VEČNAMENSKO VISOKO PODNICO

Podnica je temelj vsakega nakladnega panja. Noben del panja ni bil v razvoju toliko spreminjan kot podnica in verjetno njena oblika nikoli ne bo dokončna. Spremembe so nastale tudi zaradi pojava varoze. Podnica je zahtevala prostor za dodatne lovilne mreže, ki omogočajo nadzor nad napadenostjo družine z varojami, ter za vstavljanje sredstev za zatiranje. Teh zahtev pa ameriška podnica, kakršno imajo zdajšnji nakladni LR-panji, ne more izpolniti.

Mnenja glede uporabnosti visoke in nizke podnice se med čebelarji zelo razlikujejo. Visoki podnici nasprotujejo predvsem tisti, ki v praksi še niso preizkusili obeh izvedb. V spodnjem primeru ne gre za navadno, tj. visoko podnico, temveč za posebno izvedbo, ki združuje več potrebnih opravil, ki so bila prej porazdeljena na zgornji in spodnji del panja ali jih ni bilo, zato sem jo tudi poimenoval »univerzalna večnamenska podnica – UVP«. Podnica je nastajala skoraj dve desetletji.

Nekaj sto primerkov, narejenih po mojem načrtu, pa čebelarji že uporabljajo v praksi. To večnamensko podnico ima tudi mojih petdeset družin.

ZNAČILNOSTI VEČNAMENSKE PODNICE (UVP)

1. Podnica je brez brade, ki je še vedno v rabi pri večini nakladnih panjev. Brade prestrezajo vodo in sneg; na njih se nabirajo izmečki čebelje družine, hkrati pa je obstojnost podnic za tretjino krajša. Brado lahko nadomestimo tako, da med podnico in podstavek vstavimo 10 cm široko plastično mrežico, ki ima širino panja in prevzame vlogo brade. Mrežica ne vleče vlage v panj, padavine gredo skozi, med prevozom jo odstranimo, potem pa spet vstavimo.

2. Večnamenska visoka podnica ima v primerjavi z nizko več dodatnih možnosti. Tako npr., ko delamo umetne roje, ometamo čebele neposredno v podnico in ne v posebej za to izdelane zaboje. Zato čebel iz zabojev ni treba pretresati v panje. Tako si prihranimo dodatno delo in izgubo čebel.

Če konec aprila delamo ometence, zadostuje le pol kilograma čebel, maja pa le en kg čebel. V tem primeru čebele s satov ometemo neposredno v podnico. Pri narejanju ometencev junija potrebujemo že 1,5– 2 kg čebel, julija pa 2,5–3 kg čebel. Teža sočasno narejenih ometencev naj bo vedno enaka, da jih lahko enako negujemo – hranimo in primerjamo njihov razvoj. Tako ometene čebele lahko pred ometanjam popršimo z vodo, ometene v podnici pa z oksalno kislino, da uničimo varoje, ki smo jih ometli s čebelami. Pri ometencih, ki smo jih naredili julija, v tem letu ni potrebno poletno zatiranje varoj, temveč le eno, tj. zimsko, in to novembra ali decembra, npr. tako, da v termosublimatorju izparimo 1 g oksalne kisline. Ko smo ometli in natehtali želeno količino čebel, obesimo pod pokrov podnice v matičnici zaprto, najbolje že oplojeno matico in roj za 1–2 dni zapremo v hladno klet. Narejence je najbolje postavljati na stojišče, ki je najmanj 3 km oddaljeno od domačega čebelnjaka in v katerem so le mlade družine. Na stojišču vzamemo matico s podnice, dostop k njej pa nadomestimo s sladkorno pogačo. Matičnico položimo na dno satnika, kjer naj bi čebele začele graditi satje; tako naj bi ga manjši ometenci začeli graditi ob strani, močnejši pa na sredini panja. S pritiskom na vmesno pregrado, pregrada zdrsne v predvideno lego in čebelam se odpre dostop do matice.

Čebele se same preselijo v naklado in sprostijo matico. Sprejetje matic po tem postopku je stoodstotno, če med čebele iz panja le nismo ometli kake matice. Pri točenju lahko čebele namesto nazaj v panj ometamo neposredno v UVP. Ta postopek ima veliko prednosti pred dozdajšnjim načinom, pri katerem smo morali dvigati polno naklado in v prazne naklade vstavljati begalnice.

V praksi se je dobro uveljavil še en, zelo preprost način narejanja mladih družin. Primeren je predvsem po končani lipovi ali kostanjevi junijski in julijski glavni paši v krajih, v katerih ne pričakujemo nobene paše več, ter pri družinah, pri katerih ugotovimo, da je matica v gospodarskem panju primerna še za eno sezono.

Iz ene močne gospodarske družine lahko naredimo dve družini. Pred ometanjem odstranimo vmesno pregrado, da se ometene čebele obesijo na satnike spodnje naklade in začnejo podsedati.

Če z naklado udarimo po podnici, vse podsedajoče čebele iz plodiščne naklade padejo v podnico. Novo naklado z matico postavimo na podnico, ki ostane na istem stojišču, vanjo ometemo vse čebele iz mediščnih satov, jo nato izpopolnimo s satnicami in po prej opisanem postopku dodamo matico. V novo, na prvotnem mestu narejeno mlado družino, se iz odvzetega plodišča vleti veliko čebel, zato postane zelo močna, vendar zaradi starih čebel kmalu oslabi. Opomore pa si, ko se začnejo izlegati čebele. V obeh primerih postanejo narejene mlade družine največkrat močnejše od prvotnih družin, iz katerih so nastale.

3. Vmesna pregrada spreminja funkcijo podnice. Če leži na zgornjih letvah, je razdalja med pregrado in spodnjim robom satnikov blizu zahteve, ki jo je postavil Langstroth leta 1852 in po kateri je čebelji prostor oz. presledek, to je razdalja, ki je čebele pod satniki ne zazidajo, 2 cm. Na tej pregradi je lovilna mreža, vmes pa je folija, na katero padajo varoje. Pomembno je, da sta vmesna pregrada in lovilna mreža z obeh strani dostopni za čebele, saj na ta način mravljam preprečujemo odnašanje varoj. Pregrado izvlečemo iz drsnih letev in jo lahko tudi čez zimo položimo na dno panja. Nanjo položimo papir, da spomladi laže odstranimo mrtvice. S tem dosežemo, da spomladanska zamenjava oziroma čiščenje podnice ni potrebno. Tako nam ni treba dvigati naklad, vznemirjati čebel in menjati podnice.

4. Plastični pitalniki, ki jih vstavimo pod pregrado na dno panja, imajo prostornino 10 litrov, so konične oblike in jih je po uporabi mogoče zlagati drugega v drugega. Tako zloženi zavzamejo tudi malo prostora. Nove pitalnike nadrgnemo z voskom, da čebelam ne drsi in se ne utapljajo v hrani. Prednost plastičnih pitalnikov je, da so cenejši in trajnejši od lesenih, poleg tega pa jih tudi laže očistimo. Uporabimo lahko tudi dvodelne pitalnike ali dva petlitrska pitalnika, v katerih lahko čebelam sočasno pokladamo tekočo in trdo hrano. Kot plovec uporabimo v parafinu ali vosku potopljen karton, spodaj damo dve letvici, debeli 5 mm, ali nekaj kamenčkov, da lahko čebele poberejo tekočino. Mnenja o tem, kje naj bo pitalnik nameščen – zgoraj nad gnezdom, kot je to v navadi pri LR-panjih, ali spodaj – so deljena. Vsaka namestitev ima svoje zagovornike. V zagovor namestitve naj navedem, da nam pri pregledu čebel ni treba odstranjevati pitalnikov, to delo pa je še posebej neprijetno, če čebele še niso porabile raztopine. Če krmimo spodaj, zaposlujemo predvsem pašne čebele, možnosti, da bo sladkor prišel v mediščne sate, je manj, čebele npr. iz panja ne nosijo sladkorja, temveč zaradi posebne namestitve »hodijo na pašo v pitalnik«. Vmesna pregrada preprečuje, da bi v pitalnik padal drobir ali drugi odpadki čebelje družine. Pomembno je tudi, kje čebele raje jemljejo hrano – torej, ali spodaj ali zgoraj. To je odvisno od položaja gnezda čebelje družine. Jeseni, ko je čebelja družina spodaj in hrana nad njo, čebele tudi pri nižjih temperaturah raje jemljejo hrano spodaj kot zgoraj, poleti pa sladkor raje odvzemajo nad gnezdom, tj. zgoraj, kajti sladkor se tam navlaži in čebele ga »pridno nosijo« v mediščne sate in tudi iz panja.

5. Podnica s prostornino 25 litrov omili pomanjkanje prostora, če se npr. moč čebelje družine aprila ali maja hitro poveča, mi pa smo zamudili dodajanje naklad. Če odvzamemo vmesno pregrado, imajo čebele možnost podsedanja in graditve navzdol, to pa občutno zmanjša rojilno razpoloženje. Če je panj prenaseljen, se čebele ne obešajo na bradi, temveč pod plodiščnimi sati in so združene z matično družino. Ker čebele ne visijo na bradi kot pri panjih z nizko podnico, hitreje poteka tudi zapiranje pred prevažanjem.

6. Večnamenska podnica omogoča povečanje prostora pod gnezdom čebelje družine, zato je drugačen tudi način prezimovanja, prav tako pa tudi zatiranje varoze. Tudi najmočnejše čebelje družine lahko prezimujejo v eni nakladi. Pri obilnejši zimski zalogi se čebele spustijo pod polne sate hrane, oblikujejo kroglo in se dvigajo za porabljeno hrano. Pozimi čebele ne morejo greti polnih satov, temveč le svojo lastno gručo. Če so zaradi pomanjkanja prostora potisnjene med polne sate, so ob hudem mrazu v nevarnosti, da zmrznejo, kar se tudi večkrat zgodi.

7. Če družine prezimujejo v eni nakladi, je učinkovitejše tudi jesensko in zimsko zatiranje varoj. Za uspešno zatiranje teh zajedavcev je treba temu prirediti tudi panj in način čebelarjenja. Čebele, ki prezimujejo v eni nakladi, porabijo čez zimo in spomladi manj hrane, poleg tega pa jih spomladi lahko le nastavljamo, zato ni treba menjavati naklad kot pri prezimovanju v dveh ali treh nakladah. Zaradi manjše zaloge hrane v panju moramo spomladi bolj paziti, da čebelam ne zmanjka hrane, zato je treba ob slabših spomladanskih pašah čebele dohranjevati.

8. Podnica je konstruirana tako, da ima zadaj loputo, ki nam omogoča dodaten vpogled v čebelje družine, nadzor nad odpadom varoj in krmljenje, ne da bi vznemirjali čebeljo družino. Večnamensko podnico je mogoče uporabiti za graditev trotovine, s čimer intenzivno posegamo v tehnologijo čebelarjenja. Zaradi velike odprtine zadaj je izrezovanje trotovine zelo preprosto. Žal pa čebele v podnici ne gradijo le trotovine.

9. Zadaj, na dnu podnice, je v prečni smeri vdelana mreža, ki omogoča gibanje zraka med žrelom in mrežo. Zračenje spodaj je pri prevozu veliko učinkovitejše, saj so zaradi tega čebele med prevažanjem mirnejše. Pitalnik leži na dveh letvicah, tako da je dno čebelam vedno dostopno in ga lahko nemoteno čistijo. Ker je podnica hladnejša od drugih delov panja, se v njej odlaga vlaga iz zraka, ki prihaja iz čebelje gruče, suh zrak pa se vrača k čebelam.

10. V brezpašnem obdobju je mogoče s folijo ali begalnico ločiti čebele od medišča in jih krmiti spodaj pod plodiščem, tako da sladkorja ne nosijo v mediščne sate.

12. Ob morebitni hudi napadenosti z varojami je zajedavce mogoče zatirati z mravljinčno kislino tudi poleti, pri tem pa nam ni treba odvzeti medišča.

13. Na vmesni pregradi je po vsej dolžini nameščena lovilna mreža, vmes pa je folija ali pločevina, ki jo je mogoče izvleči. Varoje padajo skozi mrežo na folijo, na njej pa preverjamo, koliko je družina napadena. Pri zatiranju varoj z mravljinčno kislino položimo na folijo pod mrežo vileda krpo in nanjo nakapamo kislino.

14. Predelava in prenašanje melecitozne mane – V podnico je mogoče vložiti tri sate s strjeno mano. Čebele bodo to mano izpraznile in med prenesle v medišče, tako da ga bo mogoče iztočiti. Polni plodiščni sati hrane spomladi večkrat omejujejo zaleganje matice. Polne sate iz plodišč premestimo v podnice in jih nadomestimo s satnicami.Čebele sate praznijo in zgradijo nove satnice.

15. Zatiranje varoj v obdobju, ko so čebele brez zalege, je najučinkovitejše predvsem pozimi. Najcenejši, najučinkovitejši in najpreprostejši zdaj znani način je postopek s hlapi oksalne kisline. Zaradi opisane konstrukcije večnamenske podnice lahko za izhlapevanje oksalne kisline uporabimo termosublimator. Postavimo ga zadaj na dno podnice, vanj vstavimo 1 g oksalne kisline in nekaj kapljic mešanice eteričnih olj, s tem pa bomo zanesljivo uničili večino varoj.

16. Podnica je kompatibilna, to pomeni, da so njene zunanje mere uporabne za:

a) standardne 10- satne LR-panje,

b) GJ-panje, tj. za nakladne panje, ki imajo tako velikost satnikov kot AŽ-panji (Gerstungovi satniki),

c) modificirane, tj. 10-satne DB-panje, in

č) desetsatne Zandrove kompatibilne panje.